TRINAJSTI DAN, 11. 3. 2022

Za Izo in Tjašo  je bil danes zadnji delovni dan. Zahvalili sta se mentorici Christini, potem pa je sledilo poslovilno kosilo s koordinatorico Madalino. Pred nami je bilo dolgo popoldne, saj smo se takoj odpravile v Oceanografico. Ogledale smo si morska bitja, ki živijo v oceanih, antarktiki, mediteranu, arktiki in ostalih vodnih območjih. Zaradi slabega vremena smo se odločile, da se udeležimo koncerta našega prijatelja, ki smo ga spoznale na delu. Na koncertu je bilo kar nekaj ljudi in kmalu smo ugotovile, da so bili najglasnejši naši bratje Slovenci. Majhen svet. Očitno je to opazila tudi pevka in nazdravila posebej za nas. Pozno zvečer smo se utrujene vrnile domov. 
 





















Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

DRUGI DAN, 28. 2. 2022

Slika
  Zbudilo nas je toplo špansko sonce okrog osmih. Spale nismo najboljše. Ker je apartma čisto zraven postaje za metro in ker zidovi niso prav debeli, je bilo kar hrupno. Privoščile smo si obilen zajtrk, da bi imele dovolj moči za dan pred nami. Potem smo se spoznale še z ostalimi koordinatorji, ki so nas pospremili do naših delovnih mest. Tam smo spoznale še delodajalce, ki so nas bili veseli, čeprav angleško žal niso razumeli. Ko smo se zopet zbrale v apartmaju, smo se odločile, da si bomo privoščile špansko sladico v prikupni slaščičarni La dulce de leche. Potem smo našo razredničarko prosile, da nam razkaže mesto. Ker mesto res zelo dobro pozna, smo raziskale vse pisane kotičke Valencie in spoznale, kje se splača nakupovati in kje jesti. Izvedele smo tudi malo več o zgodovini in kulturi Valencie ter njenih prebivalcev. Ustanovili so jo namreč že stari Rimljani in njeno ime naj bi v latinščini pomenilo moč, pogum. Sledile so spoznavne igrice s koordinatorkami, kasneje pa še ogled mes
Preberite več

PETNAJSTI DAN, 13. 3. 2022

No pa smo dočakale še zadnji dan v Valencii. Če smo iskrene, si ni nobena od nas želela vrnitve v Slovenijo.  Po našem zadnjem španskem zajtrku in še nekaj nakupovanja spominkov v zadnjem momentu, smo se s težkimi srci usedle v taksi in se odpeljale do letališča. Naše potovanje nazaj v Slovenijo je potekalo brez kakršnihkoli zapletov, a smo vseeno imele več kot dovolj časa, da smo premlevale naše bivanje v Valencii. V teh dveh tednih smo nabrale toliko različnih izkušenj, od tega, kako se znajti v tujem mestu in se orientirati, do tega kako se povezati z neznanci, do spoznavanja španske kulture, navad in jezika ter seveda tudi praktičnih izkušenj dela v laboratoriju. Iskreno si ne bi mogle želeti lepših dveh tednov in zdi se nam, da so se utrdile tudi naše prijateljske vezi, saj smo bile skupaj v dobrem in slabem in se naučile, kdaj moramo prositi za malo odmora in tišine ter kdaj ta mir podariti drugi osebi. V laboratoriju smo imele odlično priložnost povezati že obstoječe znanje iz š
Preberite več