TRETJI DAN, 1. 3. 2022

 

Prvi dan marca smo se zbudile vedoč, da danes prav zares začnemo z delom. Ob osmih smo po zajtrku zapustile apartma in šle vsaka svojo pot.

TJAŠA

Z avtobusom sem se odpeljala do farmacije Viguer, kakšno uro stran. Toplo so me sprejeli in mi razkazali laboratorij ter ostale dele farmacije. Laboratorij je kar majhen, a dobro opremljen s centrifugo, spektrometrom, mikroskopom in še drugimi napravami za laboratorijske analize. Z laborantko Christino sva začeli z nekaj pisarniškega dela; rezultate testov sva vnašali v računalnik in informacije pošiljali pacientom. Imela sem nekaj težav z jezikom, saj nihče v laboratoriju ne govori angleško, a se nam je uspelo sporazumeti s kretnjami in Google prevajalnikom. Kasneje se nama je pridružil še študent, ki je v laboratoriju opravljal prakso in je na srečo znal angleško tako, da mi je večinoma on prevajal. V laboratoriju opravljalo analize krvi, urina, vaginalnih brisev pa tudi Covid HAG teste. Christina nama je pokazala, kako določimo krvno skupino, kako z antibiogramom določimo ustreznost antibiotikov za boj proti bakterijam, pod mikroskopom pa smo opazovali tudi vzorce urina, ki smo jih prej centrifugirali.

IZA

Zjutraj sem se na svoj prvi delovni dan z metrojem odpeljala do veterinarske klinike Viveros. To je majhna klinika za male živali, ki je od našega hostla oddaljena le 20 minut.  Najprej so mi razkazali prostore, nato pa sem se oblekla v haljo in že smo sprejeli prve stranke. Največ je bilo psov in mačk. Večino časa sem opazovala delo veterinarjev, saj je to zame popolnoma novo področje, na katerem nimam izkušenj. Večina zaposlenih ne govori angleškega jezika, a smo se nekako znašli. Najprej smo naredili preiskave krvi dveh mačk, opravili rentgen psičke, ki je imela težave s sklepi, in naredili ultrazvok muce zaradi nepravilnega delovanja ledvic. Nato pa je zame sledil šok, saj me je veterinar prosil za pomoč pri sterilizaciji potepuške muce. Nadela sem si zaščitno opremo, medtem pa je veterinar Manuel pripravil vse potrebno. Ko je skoraj opravil z operacijo mi je rekel, naj sama zašijem rano. Prisotna sem bila še pri drugih pregledih psov in mačk, spoznala njihovo anatomijo in zdravstvene težave s katerimi se soočajo. 

NIKA IN BRINA

Do zavetišča za pse in mačke Modepran, ki je na obrobju mesta, sva z dvema metrojema potrebovali dobrih 30 minut ter 15 minut hoje. Tam sva pričakali mentorja, ki nama je razkazal zavetišče. Presenetil naju je močen vonj in hrup pasjega laježa. Ker je potepuških psov preveč, zanje primanjkuje prostora. Opazili sva, da so v majhnih kletkah tudi po štirje psi in da je higiena slabo vzdrževana. Po ogledu je sledila priprava zdravil za pse in mačke. Psom smo zdravila vmešali v hrano, mačke pa so zdravila prejele preko injekcije. Sodelovali sva tudi pri analizi zdravja potepuških psov in mačk, se naučili cepiti bolne mačke ter poskrbeti za njihovo higieno. V zavetišču imajo tudi veterinarsko ambulanto, kjer opravljajo preglede lastniških psov. Pri pregledih sva samo opazovali. 

Ko smo se zopet vse zbrale in pojedle kosilo, smo se odločile za večerni sprehod skozi mesto. Obiskale smo Mercado de Colon, kjer smo si privoščile horchato - tradicionalno valencijsko pijačo iz zemeljskih
mandljev. Nato smo si ogledovale razne butike in trgovine ter se zvečer vrnile nazaj v apartma.

 slika urina